Župnija Homec je teritorialna enota katoliške Cerkve v dekaniji Kamnik in nadškofiji Ljubljana. Pot do ustanovitve župnije na Homcu je bila dolga. Zgodovinar Josip Benkovič poroča, da je bila poleg Velesovega in Šmarne gore tudi na Homcu božja pot že v 13. stoletju. Po Mrkunovem zapisu v knjigi Homec naj bi beneficiat na Homcu ustanovil neki plemič iz družine Lambergov, ki so bili nasledniki mogočnih mengeških plemičev. Priložnost za ustanovitev lastne duhovnije se je Homčanom ponudila v času cerkvenih reform cesarja Jožefa II. Tako je lokalijo na Homcu z ustanovno listino 1. maja 1788 ustanovil Mihael Evstahij baron Rastern, sicer župnik in dekan v Mengšu. Čeprav je bila lokalija še vedno podružnica mengeške pražupnije, je bila precej bolj samostojna kot nekdanji beneficij. Lokalija je bila povzdignjena v župnijo šele leta 1876 in s tem popolnoma ločena od mengeške nadžupnije.

O nastanku prve cerkve na Homškem hribu je zgodovinar Janez Gregor Dolničar leta 1691 zapisal: "Leta 1419 je bil v okolici ovčji pastir in ko je nekega poletnega večera na tem griču zaspal, je nenadoma zaslišal angelski glas, nato pa se mu je, obdana s svetlim sijem, prikazala vsa lepa belo oblečena Devica z ljubeznivim otrokom v naročju. Po tem dogodku je naslednji dan v najbližji vasi povedal vse o tem, kar je bil videl, nakar se je soseska za to zelo zavzela in s pomočjo mnogoterih prispevkov tu v kratkem času postavila majhno cerkvico."

Stara kapela ali cerkvica je stala na mestu sedanje ladje in je bila postavljena v smeri vzhod – zahod. Ko je sčasoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti novo. Leta 1728 je bila cerkev dokončana. Bila je okrašena v baročnem slogu in poslikana s freskami Franca Jelovška. Cerkev in veliki oltar je posvetil goriški nadškof Mihael Karel Attems 1. avgusta 1761 in določil, da se obletnica posvečenja praznuje na jesensko kvatrno nedeljo.

Leta 1886 so se župljani lotili obnove cerkve in ta je bila v celoti končana tri leta kasneje. Na to nas spominja kamniti portal nad glavnimi vrati in napisom: "Tu je hiša Božja in vrata nebeška. V spomin prenovljenja cerkve in stoletnice fare. 1889."

Potres je aprila leta 1895 cerkev močno poškodoval. Strokovna komisija je ugotovila, da je treba podreti kupolo cerkve in odstraniti šest metrov zvonika, pri čemer je cerkev za vedno izgubila lepe baročne freske. Cerkev, ki je po tlorisni zasnovi ostala nespremenjena, je bila zidarsko obnovljena konec leta 1896, naslednje leto pa so se lotili notranje obnove. Leta 1905 je slikar Matija Koželj iz Kamnika najprej poslikal prezbiterij, v letih 1912 do 1914 pa še kupolo, strop nad stranskima oltarjema ter stranski steni na koru.

Cerkev je bila ponovno obnovljena leta 1961 ob 200. obletnici posvetitve cerkve. Obsežna obnovitvena dela so bila izvršena v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja. V tem času je bila sanirana kupola in streha cerkve ter zvonika, restavrirane so bile freske, križev pot, kipi svetnikov ter glavni in stranska oltarja. Izdelane so bile nove klopi, tlaki in razsvetljava.

V prvem desetletju 21. stoletja so bile obnovljene orgle (izdelal jih je Franc Jenko; 23 registrov) in celotni kor, zamenjano podnožje in ogrevanje pod klopmi, izdelane so bile nove stopnice na vzhodni strani cerkve in urejen tlak okoli cerkve. Zamenjana je bila kritina na strehi cerkve ter obnovljena zunanjost zvonika. Zvonik je opremljen z naslednjimi zvonovi: J&H Buhi, 1923, 2742kg, c'; Albert Samassa, 1889, 865kg, e'; Strojne tovarne in livarne, 1923, 587,5kg, g'; Rudolf Perner, 1994, 527kg, a'.

V letu 2019 je župnija obhajala 600. obletnico prikazanja Device Marije na Homcu. Ob tej priložnosti je bil restavriran milostni kip Matere Božje s plaščem iz 2. polovice 17. stol. Postavljen je v nišo na desni strani slavoloka. Marija stoji z desno nogo naprej, je prepasana, lase ima spuščene čez ramena, pod razprostrtim plaščem pa varuje ljudstvo s kraljem in papežem na čelu.